Dobitnik nagrade Vilenica za leto 2023 je Ottó Tolnai, madžarski pesnik in pisatelj iz Vojvodine. Zainteresiranemu bralstvu sta v knjižnici Lisztovega inštituta na voljo dve avtorjevi knjigi v madžarščini, in sicer prozno delo Grenadírmars in zbirka pesmi z naslovom Nem könnyű, slovensko govorečemu občinstvu pa v branje priporočamo zbirko poezije Kratki rezi, ki je v prevodu Gabrielle Gaál leta 2018 izšla pri založbi LUD Literatura. Ta kratka zbirka predstavlja avtorjev lastni izbor in vključuje predvsem pesmi iz petih zbirk njegovega opusa (Nem könnyű, Vidéki Orfeusz, Gyökérrágó, Balkáni babér in Ómama egy rotterdami gengszterfilmben; slednje delo je pod naslovom Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu v slovenskem prevodu Gabrielle Gaál izšlo leta 2005). Pri slovenjenju izbranih pesmi sta sodelovala tudi Milan Vincetič in Kristina Kočan. Pesmi v tej zbirki segajo od dvovrstičnic do pesmi, dolgih po več strani, prav vse pa druži skupna poteza: Tolnaijeve misli tečejo v prostem verzu. Uvodna misel te kratke zbirke predstavlja citat iz Pisem Simone Weil (»Poskušaj ljubiti državo, v kateri živiš; nedolžna je glede prihajajočih grozot. Jaz lahko ljubim nebo«), ki sicer uvaja tudi cikel pesmi Balkanski lovor. V Kratkih rezih lahko v prevodu Gabrielle Gaál preberemo 4. del tega cikla. Začetek in konec zbirke pospremijo posamezni poetični skupki, ki predstavljajo izbor iz avtorjevih najkrajših del, drobcev pesniških utrinkov in vtisov. Kratki rezi ponujajo dober vpogled v pesnikov obsežni lirski opus, hkrati pa nas vodijo skozi bogat nabor književnih, vizualnih in filmskih referenc, ki prežemajo Tolnaijeve pesmi. Goethe in Kafka gresta z roko v roki z osebnostmi sodobne srbske in hrvaške književnosti, na ozadju pesmi pa se nam zarisuje zemljevid nekdanje Jugoslavije ali pa denimo Tolnaijev rodni Palić. Ottó Tolnai je bil od leta 1964 sodelavec vojvodinske umetniške revije Új Symposion, med letoma 1969 in 1974 pa njen glavni urednik, naslovnice njegovih knjig pa običajno krasijo dela sodobnih slikarjev.
Če bi se torej pred dogodki festivala Vilenica, ki se odvijajo ta teden, želeli nekoliko bolj spoznati z delom Kossuthovega nagrajenca – bodisi v slovenščini bodisi v madžarščini – vam priporočamo obisk knjižnice našega inštituta ali pa arhiva DIA, kjer je bralcem na voljo Tolnaijev celotni opus v madžarščini.