Barvarska steza 8, 1000 Ljubljana
Sándor Márai se je rodil leta 1900 v plemiški družini. Mladost je preživel v Frankfurtu, Berlinu in Parizu. Delal je kot novinar in pisal tudi v nemščini. Po vrnitvi v Budimpešto je za svoj ustvarjalni jezik spet izbral madžarščino.
Ob izidu Knjige zeli za dušo in telo v slovenskem prevodu se bomo v družbi pisatelja Dušana Šarotarja pogovarjali o literaturi in esejih velikana madžarske literature ter pili čaj iz domačih zeli.
Sándor Márai pravi: “Ta knjiga ne želi nič drugega kot številne druge knjige, ki so v daljni in nedavni preteklosti govorile o usodi človeka v svetu. Pisatelj bi rad z njo povedal, kako je treba bivati, jesti, piti, spati, biti bolan in ostati zdrav, ljubiti in se dolgočasiti, se pripravljati na smrt in se sprijazniti z življenjem.”
Knjigo, napisano leta 1943, je Sándor Márai posvetil svojim vzornikom Seneki, Epiktetu, Marku Avreliju, Montaignu in vsem stoikom, ki so mu nudili uteho, ko je ni našel na svetu.
Današnji bralci v Máraievi domovini Madžarski Knjigo zeli za dušo telo vedno znova berejo in podarjajo, saj dve stotini zeli pomagata, če koga boli srce ali se sprašuje, kako živeti.
27. O tem, da moramo živeti tudi s srcem
Živeti moramo tudi s srcem, s tistim drugim življenjskim ritmom, ki je skrivnostnejši, bolj prikrit in ga je težje spoznati kot red svetovnih tokov. Tisti, čigar srce z voljnim ritmom bije osemdeset udarcev na minuto, naj ne poskuša živeti na način maratonskih tekačev. Zmeraj moramo slišati Morsejeve znake našega telesa in značaja, ta krhka in odločna sporočila, ki določajo pravo mero našega življenja. Tisti, čigar čute je oslabila častihlepnost in strast, ne sliši več teh glasov. Tak človek živi proti svojemu telesu, duši in ritmu sveta; živi na človeku nespodoben način, torej bo nečloveško kaznovan.