Barvarska steza 8
Knjiga Klinični dnevnik 1932 Ferenczija je edinstveno delo v psihoanalitični literaturi, ki je nastajalo v zadnjem letu avtorjevega življenja. Nastalo je kot osebni zapis, namenjen le peščici Ferenczijevih bližnjih, saj sprva ni bilo mišljeno za objavo. Delo ponuja globok vpogled v prepletanje osebnega in strokovnega življenja avtorja, ki je bil vedno bolj oddaljen od Freuda in mednarodne psihoanalitične skupnosti. Osredotoča se na težje oblike psihopatologije, raziskuje klinične primere in ponuja teoretične prispevke k posodobitvi Freudove psihoanalize, še posebej za tiste, ki veljajo za terapevtsko nedostopne. Ferenczi se zavzema za odprt, čustveno angažiran terapevtski odnos, kar se kaže tudi v njegovem kontroverznem eksperimentu vzajemne analize z ameriško klientko. Kljub nekaterim etičnim in strokovnim dilemam so njegova odkritja pomembno vplivala na razvoj sodobne, postfreudovske psihoanalize. Klinični dnevnik 1932 ponuja tudi kritiko klasične psihoanalitične distanciranosti in poziva k večji odprtosti v terapevtskem procesu, pri čemer raziskuje tudi osebne izkušnje Ferenczija s Freudom. Delo zaradi avtorjeve smrti ostaja nedokončano, a kljub temu ponuja dragocen vpogled v avtorjeve inovacije ter napake, ki so bile neizogiben del njegovega razvoja.
O knjigi se bosta pogovarjala psihoanalitični psihoterapevt Zoltan Pap ter Miran Možina, avtor spremne besede Kliničnega dnevnika in urednik založbe.