Miklošičeva cesta 28
Konec druge svetovne vojne je imel za Madžarsko tragične posledice v obliki sovjetske okupacije, osebne in totalitarne diktature Mátyása Rákosija ter globoke revščine zaradi napačnih gospodarskih odločitev.
Leta 1956 je za ponižano, prikrajšano ljudstvo prišel trenutek, ko je iz simboličnega solidarnostnega akta z poljsko vstajo v Poznanju zrasla revolucija proti komunistični vladi in sovjetskim silam nameščenih na madžarskem ozemlju. Trajala je od 23. oktobra do 10. novembra. Revolucija je v svojem vrhuncu zajela več tisoč posameznikov iz celotne Madžarske, in mnogi od njih so v revoluciji izgubili življenje. Revolucijo je sovjetska vojska nasilno zatrla, nova vlada pa je dala zapreti 13.000 ljudi. Več kot 200.000 Madžarov je emigriralo v tujino.
Moto spominskega leta »Svoboda na prvem mestu« odraža dejstvo, da je bila gonilna sila dogodkov leta 1956 prav želja po svobodi. Med bojem za svobodno, demokratično ureditev države, ki je trajal le dva tedna, je madžarsko ljudstvo s t.i. peškimi fanti in dekleti na čelu pokazalo, kaj pomenijo odločnost, pogum in solidarnost brez primere.
Dogodki iz leta 1956 so zato zelo pomemben mejnik v sodobni zgodovini Madžarov. V filmih so prikazane usode pripadnikov družin različnih družbenih slojev - zbirka filmov barvito prikazuje celotno sliko takratnih dogodkov.
V filmu Čas se je ustavil (Péter Gothár, 1981) si lahko ogledate zgodovino mladine v 60-ih letih, v času krute represije, molka in maščevanja, ko mlade osebe nasprotujejo konformizmu staršev in zbežijo na Zahod, kjer je Elvis, simbol svobode, še vedno živ.
Srednja šola v Budimpešti v začetku šestdesetih. Mladenič Dinis trpi za mukami pubertete. Njegov oče je po vstaji leta 1956 zapustil državo in ženi prepustil vzgojo dveh nemirnih sinov. Prijatelja Dinisovega očeta izpustijo iz zapora in ta se preseli k družini. Fanta sta vse prej kakor srečna nad nenadnim vdorom v njihovo življenje. Verodostojen prerez madžarske družbe po revoluciji.