Slavnostni koncert ob 135. obletnici rojstva Zoltána Kodálya

Datum: 16. december
Čas: 18:30
Lokacija:  Madžarski kulturni inštitut
Barvarska steza 8, 1000 Ljubljana
null

Program:

Zoltán Kodály (1882-1967)
Duo za violino in violončelo, op. 7 (1914)
Allegro serioso, non troppo
Adagio. Andante
Maestoso e largamente, ma non troppo lento. Presto


Žiga Brank, violina
Milan Hudnik, violončelo

Zoltán Kodály (1882-1967)
Sonata za violončelo solo, op. 8 (1915)
Allegro maestoso ma appassionato
Adagio con gran espressione
Allegro molto vivace


Milan Hudnik, violončelo

Violinist Žiga Brank je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2015 poučuje tudi na Akademiji za glasbo Ljubljana. Bil je koncertni mojster orkestra SNG Opera in balet Maribor, honorarno še Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, član orkestra Slovenske filharmonije, ter Zagrebških solistov. Za seboj ima bogat opus posnetkov, ki jih je naredil za arhiv RTV Slovenija, med njimi tudi redko izvajani violinski koncert F. Busonija, celoten cikel sonat za violino solo, E. Ysaÿeja (RTV 2013) in tudi 24 caprices op. 1 N. Paganinija (2016). Posnetki so prejeli izvrstne domače in tuje kritike. Kot solist je nastopil s številnimi orkestri (Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovaški državni filharmonični orkester Košice, Raanana Simfonietta, Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije). Njegova igra je navdihnila tudi nekatere komponiste, ki so mu posvetili svoja dela.S samostojnimi recitali je velikokrat navdušil poslušalce po vsej Evropi (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Belgija, Irska). Njegovo igro so številni kritiki ocenili kot tehnično briljantno, izpostavili pa so tudi prefinjeni čut za interpretacijo in prepričljivo posredovanje glasbe poslušalcem. Svoje šolanje je začel v Ljubljani pri M. Kosiju in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. C. Hutcap in nato na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v razredu prof. J. Rissina. Dodatna znanja je pridobival tudi pri profesorjih mednarodnega slovesa, kot so Z. Bron, Ch. Taub, I. Ozim, J. Ellerman, B. Kuschnir, M. Jašvili in G. Žislin.

Milan Hudnik je diplomski in podiplomski študij violončela končal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Cirila Škerjanca. Izpopolnjeval se je pri prof. Mariu Brunellu in na seminarjih pri Igorju Gavrišu, Eleonore Schoenfeld in Onczaju Csabi. Večkrat je solistično je nastopil s Simfoniki RTV Slovenija ter orkestri Slovenske filharmonije, Akademije za glasbo, Rotaract in Festivala Bled. Je nagrajenec državnih tekmovanj mladih glasbenikov, na mednarodnem tekmovanju »Antonio Janigro« v Zagrebu leta 1996 pa je v najvišji kategoriji prejel posebno nagrado sklada Romano Romanini. Sodeloval je v evropskem mladinskem orkestru Gustav Mahler. Poleg koncertov s pianistko Hermino Hudnik so odmevni tudi njegovi nastopi s skladbami za violončelo solo v Sloveniji, Italiji in Združenih državah Amerike. Skupaj sta krstno izvedla mnogo skladb slovenskih skladateljev in jih posnela za arhiv Radia Slovenija. Na zgoščenki Simfonikov RTV Slovenija je izšel njegov posnetek koncerta „Self-Portrait with Gebirtig“ ameriškega skladatelja Joela Hoffmana. Redno sodeluje z Društvom slovenskih skadateljev in nastopa na festivalih sodobne glasbe Slowind, Predihano in MusicX v Cincinnati-ju (ZDA), kjer je med drugim igral z Davidom Krakauerjem in Philippom Graffinom. Vodil je seminar za violončelo na poletni šoli »Max Rostal« v Postojni in poletne šole komorne glasbe v hrvaški Istri. Je namestnik soločelista v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, ustanovni član Komornega orkestra Društva slovenskih skladateljev, član ansambla Neofonija in profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Zoltán Kodály je Duo za violino in violončelo, op. 7 napisal na začetku prve svetovne vojne, vendar je bil krstno izveden šele desetletje kasneje v Salzburgu in z leti postal temeljni kamen v repertoarju za ta miniaturni ansambel.
Trije stavki si sledijo v tradicionalnem zaporedju s počasnim v sredini. V prvem stavku se instrumenta enakovredno izmenjujeta v podajanju rapsodičnih ljudskih napevov (Kodály je navsezadnje skupaj z Bartókom vneto raziskoval srednjeevropsko ljudsko in tradicionalno umetniško glasbo). Solo violončela nas uvede v umirjeni Adagio, nato pa se violina pridruži z veliko strastjo. Finale se začne pripovednim recitativom v violini; muzikalne geste instrumenta zaznamo kot govorjene besede in ne kot abstraktne glasbene motive. Z vstopom violončela se stavek prevesi v iskriv in virtuozni Presto.


Sonata za violončelo solo, op. 8 iz leta 1915 je ob Bachovih šestih suitah, ki so nastale skoraj 200 let prej, morda najpomembnejše delo za violončelo brez spremljave. Kodaly je uspel v treh desetminutnih stavkih povezati v markantno celoto različne glasbene ideje, ki so ga vznemirjale v obdobju, ko je pisal večinoma komorne skladbe za godala. Čuti se, da je izredno cenil Debussya in Bartoka, predvsem pa ljudsko glasbo. Zaradi vojne je sonato premierno izvedel Jenö Kerpely šele tri leta po nastanku 7. maja 1918 v Budimpešti.
Prvi stavek se začne z odločnimi glasbenimi gestami, nato pa prehaja med nežnostjo in jezo. Adagio uvede temna melodična linija, ki jo kasneje zamenja gibka melodija v diskantu ob spremljavi zvenečih ostinatnih pizzicatov. Po bojevitem osrednjem delu se glasba znova umiri in med občasnimi čustvenimi izbruhi pričara vtis samote in stiske. V tretjem stavku nas skladatelj popelje v svet madžarske ljudske glasbe. Ta obsežen, živahen in raznolik stavek niza virtuozne variacije, ki so polne pizzicatov, dvojemk in hitrih pasaž in vodijo v vznemirljiv zaključek.